Aguaplano

Leti letalo

v sinjem, toplem zraku prav lahno,

zapušča svet, ki zalivsko se ozarja,

kjer teče reka januarja.

Spusti se, pilot,

da bom pogledal, tja tik nad gladino,

rad bi videl, res zelo me mika,

kaj na valovih se tako svetlika.

Pogled ne vara:

na vodi črn klavir se pozibava,

s tajinstveno ovitim zvokom,

koncertni klavir z dolgim vranjim krilom.

Kdove, kaj je bilo,

do kakšnega kažina je tam dol' prišlo,

precej ogromna moč v rokah potrebna je,

da tak klavir zalučaš daleč na morje.

Tam, kjer stoji klavir,

dogaja zmeraj bučen se špetir,

pa tam so očke, ki se iščejo,

in tam so ustne, ki se gledajo.

In zdi se mi,

da kdaj pa kdaj klavir zateglo zakriči,

pa se krog njega noge stikajo

in se skušnjave nagovarjajo.

Zdaj pa nazaj,

pilot, visoko, kjer je sinjine kraj,

vrni me v svet, ki zalivsko se ozarja,

in mi poišči reko januarja …

Originele teksten

Paolo Conte: Top 3

Gegeven reacties

Paolo Conte